kako sem polila čudež
po srajci,
tako za spomin,
naj sanje o večni ljubezni,
to je nekaj kar namažeš na kruh,
ali pa nasekljaš z nojžčem,
tako ljuba moja, je rekla omama,
ko me je vso zardelo spraševala
kaj in kakšen je fantin,ki opreza za vogalom,
ljubezen mine, dnar pa ostane,
čudež je, da pol stoletja mine,
pa zdaj jst, ko omama
tak isto učim,
pa čudež je , da tak isto,
tud mene ne slišijo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!