PA VEM
Bledikavo jutro
se skozi okno
naslanja na mizo
ptičji ščebet
drobi tišino
v gozdu misli
mimo črno belih tihot
pripolzi njegov smehljaj
vržem ga
v tolmun
izpranih trav
želja
zopet
prav do dna
a je kot pluta
vedno splava na površje
kot bi ne vedela
NIKI
Napisal/a: NIKI
Pesmi
- 28. 08. 2012 ob 21:22
- Prebrano 741 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 262.9
