Enkrat sem bila na Brezju,

šla sem skozi ozek hodnik

z verjetjem v čudež

sem hodila po kolenih

in sklenjenimi rokami

s tiho željo,

ki je vrela v meni,

prišla sem do konca,

vstala in šla k maši,

sicer malo poseben obred,

mi je pa bilo všeč.

Neverjetno koliko pohval

in darov v slikah in besedah

ljudje puščajo in darujejo,

a se jim je res zgodil čudež.

IŽ-lev