Enkrat sem bila na Brezju,
šla sem skozi ozek hodnik
z verjetjem v čudež
sem hodila po kolenih
in sklenjenimi rokami
s tiho željo,
ki je vrela v meni,
prišla sem do konca,
vstala in šla k maši,
sicer malo poseben obred,
mi je pa bilo všeč.
Neverjetno koliko pohval
in darov v slikah in besedah
ljudje puščajo in darujejo,
a se jim je res zgodil čudež.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!