
Lakota v duši
ne kriči kot dete.
Je lovec, ki strelja
na sive labode,
vendar se z njimi ne nasiti
ter kot pajek visi z roba telesa
in z osmimi očmi
spregleda gnitje.
Grize in škropi strup,
ker je spomin pozabil smer.
Tla so daleč,
zato se utopi
v lastni krvi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!