ODPIHNJENI ZMAJI
Na jasi sva spuščala zmaje.
Kratkohlača, bosopeta.
Si delila kruh s pašteto,
solze, smeh, skrivnosti, leta ...
Pa je čas odpihnil zmaje,
kruh s pašteto razdrobil,
vse skrivnosti, smeh in solze
v prašen pajčolan zavil.
Vse, kar je bilo med nama,
zdaj drugje z nekom deliva.
Nekaj sva izbrala sama,
nekaj je usoda kriva.
Včasih, veš, še spuščam zmaje,
ki pozabljeni čepijo
v kotu naše prazne izbe,
v brk spominom se režijo.
Pridi kdaj na tisto jaso
k meni v travo posedet,
da izmenjava spomine
vseh teh izgubljenih let.
Bravo platanas. Danes bom pogledal v svojo omaro z zmaji ;)
Čestitke.
Lep pozdrav. Srečko :)
Ja, Srečko, včasih je treba kakšnega zmaja za rep ujeti:) Bi bilo zaželjeno, da bi ga prej, preden nam ga odpihne ;) Pusti vrata omare odprta:)))) Lp,S
Ravno prišla mimo zmajica (dovolj težka, da je ne odpihne veter);))))
Lepa pesem, čestitam:)
Lea
Hvala, zmajčica, te ujamem za rep, da te ne odpihne, če zapiha burja ...:)) lp,S
Hvala, zdaj sem brez skrbi;)))) burja je, a ne prehuda;)))
"upsa, ne hvali dneva pred večerom, lea";)))
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
- 26. 08. 2012 ob 18:09
- Prebrano 846 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 584
- Število ocen: 13