Svetlo


Preboden z žebljem smrti
in ne veš niti, zakaj.
Trpljenje usode se nadaljno
razišče v krivici sreče,
ki ne ve ali je ravnala prav.
Kot pot,
ki ne ve zakaj je tlakovana.
Maje se smreka,
in raste neopazno.
Vem, da čaka me svetloba.

helena r.

Komentiranje je zaprto!

helena r.
Napisal/a: helena r.

Pesmi

  • 06. 08. 2008 ob 09:20
  • Prebrano 667 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 150

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!