Pozdravljena,

zanimiva in po svoje pretresljiva pesem, ki pa se jo splača spraviti v knjižni jezik, zato tukaj popravljam:

Kmalu za tem ko je umrl Tomaž

in takoj za njim Marko,

so ljudje veliko časa govorili o tem,

kako je potrebno živeti 'dobro življenje'. >> treba

Ampak Tomaž je bil pisatelj/včasih-vlomilec,

Marko pa je imel AIDS in vem,

da je rad spal s fanti in nikoli povedal puncam.

Kot da bi bili samo nevedni inštrumenti Boga.

In nenadoma se mi posveti,

kot se bo sčasoma posvetilo vsem,

da sem ju vedno hotela vprašati,

če sta se kdaj počutila napačne, >> napačna (dvojina, saj sta dva)

če sta se kdaj počutila, kot sonce na steklu, >> brez vejice pred KOT

ali če sta se kdaj počutila tako izgubljene, >> izgubljena in brez vejice pred KOT

kot zunaj zrasla drevesa,

ki so bila tako polna gnilobe,

da nikoli niso imela listov.

Ampak sem držala jezik za zobmi, kot ga vedno.

In rada sem poslušala Markota, >> Marka

kako smrči v sosednji sobi,

zgubanega okoli oči in s tem neznanim vonjem okoli sebe. >> slog: "tem" je odveč, na kaj bi kazal kazalni zaimek "TA vonj"? Kateri vonj? Saj ni noben vonj doslej omenjen. Gre za pogovorno prvino in/ali kalk (angl. je znana po svojih "this" in "these", s katerima začenjajo pripovedi, čeprav gre za stvar/človeka, ki ga šele prvič omenijo; slovenščina tega ne pozna, vsaj ne v knjižnem jeziku).

Rada sem imela Tomaževe lase,

ker sem se jih lahko dotikala,

ampak nikoli rekla ničesar o njegovih ropih in o tem,

da vem,

da v torek je okradel svojo mati. >> koga ali kaj? mater

Bila sem z njo v trgovini, ko je ugotovila,

da so njegove otroške slike izginile in >> manjka vejica pred IN

ko je jokala,

kot da ga je izgubila zares.

Lp,

Kerstin