Ako me noćas slučajno
zagrebe prošlost
i sipljivošću pijeska
zaspe pustinja
u meni obamrloj
bit će to zbog tame
koju sam beznadežno
bijelila mjesečinom
stanujući od postanka iznad
aleje uličnih svjetiljki
vječno ugašenih tonova
koje sam prodavala
na prevaru sama sebi
lakirajući se oprezom
zbog svih onih žena koje si nosio
kao ukras na ispucalim noktima
Občutena refleksija na (pol)preteklo ljubezen oz. silno čustvo, ki prebija človekove samoobrambne mehanizme in se poigrava s posameznikovo dušo, da celo potem, ko postane že spomin, dviga trpke reminiscence. Dovolj neposredno in hkrati jezikovno bogato. Čestitke, Danja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Danja Đokić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!