So besede,

neme, pretihe,

nikoli povedane na glas,

samo zapisane

v čakanju glasu,

da spoznajo svet

in svet spozna njih.

So misli neizpovedane,

včasih niti ne zapisane,

ki skozi tišino ne odmevajo,

tako se tudi nikdar ne rodijo.

Je pesem zapisana,

a kdo jo bo oživel?

Kdo jo bo zbudil

iz stoletnega spanca,

da bo zvenela s petjem

s pticami in dušo.

Čez toliko let,

ko naju več ne bo.

IŽ-lev