čuden občutek
vznemirjenje
ko prihajam v tvoj kraj
prepoznam plažo
oster pesek, o katerem si mi govorila
skale na desni resnično delujejo votlo
prepoznam tvoj dom s teraso
in modro ograjo
močan vzhodnik suva v prsi
vsaj želim si, da bi bil vzhodnik
sonce je visoko
in nikjer nikogar
še psov, ki pridejo ovohat prišleka
ni nikjer
palma mi ponudi senco
veter suva skozme
počutim se odveč
kot ribiška mreža na suhem
nič se ni spremenilo
in vse je drugače
odkar si odšla od tu
veter umika palmine veje
in dvigne pesek vame
kaj sploh iščem tu?
morda sem hotel izvedeti kaj več o tebi
ali pa sem tu, da izprašam sebe
na tem žgočem pesku
obkrožen z molčečo množico podob
ki silijo iz spominov
in želijo končno že obračunati z mano
tu sem, da jih zakopljem
v ta sipki kamen
da jih stlačim v režeče skale
in naj tulijo
naj močno tulijo
v valove
ki jih žene vzhodnik
tu sem, ker upam
da so tvoji prsti izkopali luknje
in tvoja stopala odprla reže
tu sem, da jih pustiva valovom
da jih obesiva v veter
ali pa sem tu
da tudi tebe sprejmem med njih
najlepša hvala, gees.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!