Noč
Počivam na stolu,
stol se hrabro drži tal,
tišina me objema
kakor nadležen strah,
ki gleda izpod prstov
in čaka da ga prekinem,
da vznemirim tihotnost noči,
ko zaspane duše spo
in sanjajo zagrete sanje,
zaprtih oči
in mirnih leg,
čakam da postanem zaspana,
da znova ležem
in znova sanjam.
In srkam kavo potiho,
da ne prebudim noči.
za hopeKomentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 16. 08. 2012 ob 03:43
- Prebrano 621 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 179.7
- Število ocen: 5
