Na začetku velika skala
miruje in niti ne čaka,
vendar dočaka lomljenje
na drobne kamne,
kamne ki leta ležijo
tiho eden ob drugem,
eden na drugem,
naveličani iste lege,
vendar brez govora
in brez znakov
življenja na kupu
dokler jih ne naloži
in odpelje tovornjak
cele še čeprav zdrobljene
ali včasih zmlete v prah,
v cement, ki praši,
ki gradi.
Pesem, ki dopušča interpretaciji posameznika prosto pot, ga vodi v razmišljanja in morda tudi ugibanja, a je morda tako enostavno in začrtano, kar se dogaja? Mislim, da ne.
lp, ajda
Pozdravljena ajda,
vse izgleda samoumevno na prvi pogled. Vedno ni tako, kot tudi sama praviš.
Želim ti lep dan,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!