Težko se prebijam skozi dneve
skozi predolge osamljene dneve
nenehno capljajoč na robu obupa
potreben tople besede ki je ni
ničesar ni le prekleta tišina
in ihtim vsak božji dan kot otrok
iščem tvojo dlan in kličem tvoje ime.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!