Poletni dnevi so neusmiljeno žgali
Moja izsušena koža in grlo
Sta bila nesrečna romarja
V puščavi betonskih kvadrov

Končno je prilezel iz luknje murenček petek
In moja vreča mesa je spet sedela
Na standardnem mestu pod staro lipo
Obvezen hmeljev sok je prijazno napovedoval
Svežino prostega vikenda
In kolobarčki iz havanke
So oddajali indijanska znamenja
Novim dogodivščinam
Pred mano

Iz nedoumljive časovnice
Je nenadoma priletel skarabej
In pristal na moji posvečeni mizi
Vzel sem ga v roke in začel opazovati
Njegove smaragdne luskine
Čez čas se je naveličal
Mojega proučevanja
In poletel v smeri morja
Pomislil sem stari moj isto pot imava

Ni kaj sobota je in jutro je mlado
Zopet nahrbtnik na ramo in dvigniti palec
Po daljšem čakanju prihrumi težka honda
Marsovec v srebrnem skafandru mi s prstom pokaže
Prosti sedež za njegovim hrbtom
In zverina začne požirati asfaltne kilometre

Kot bi mignil z malim prstom
Že sva bila ob morski obali
Skrivnostni marsovec sname skafander
Moje oči pa skoraj skočijo iz jamic
Pred mano je stala boginja lepote
V obliki cveta zgodnjih tridesetih let

V nagajivem morskem vetriču
So plapolali tvoji naravno svetli lasje Harmonija ljuba
Tvoje modre oči so se stapljale z barvo morja
Tvoj božanski nasmeh me je povabil
V blaženi objem ki je trajal celo večnost

Našla sva obalo kjer sva bila sama
Slekla sva obleko preteklosti
In nastavila telesi novemu soncu
Z oljem sem ti mazilil že porjavelo kožo
Nisem se ustavljal le na tvojih sočnih prsih
Navlažil sem tudi tvoj roza cvet
Ki se je radostno odprl in se
Navlažil s prijetno vlago morskega zraka
Ko sem posrkal ves nektar iz njega
Sva že bila pijana od ljubezni
V neskončnost sem se potapljal vate
Tema naju je posrkala
In izpljunila v svetlobo drugega sveta

Tam je bila drugačna obala
Akvamarinsko jezero se je svetlikalo
In v bližini je hrumel slap
Na nebu sta bili dve luni

Potem si se usedla v pozo lotosovega cveta
In mi začela pripovedovati o potovanju navznoter
O spoznavanju resnice ki jo lahko vsak najde le v sebi
V nekem trenutku si zajela z dlanmi
Drobno kamenje na obali in jih vrgla v zrak
Vse kar se je kasneje dogajalo lahko
Pove le popolna pesem :

Biserni modrec

Boginja na obali v lotosu sedi,
modrost kreacije je vzela med dlani.
Prgišče kamenčkov je vrgla gor v nebo,
oblak dobi belo metuljevo telo.

Nekje drugje je skarabej pokazal pot,
in vodno znamenje, ki te očisti zmot.
Metulj belin je priletel, sem mu sledil,
darilo lepo v obliki kamna sem dobil.

Podoba Nje se tam je v mojo zlivala,
z Ljubeznijo se mi srca dotikala.
Na kamnu modrec biserni sedaj sedi,
oko modrosti sveti mu v temo vse dni.


Iz blaženega valovanja pesmi
Me je katapultiral pokonci
Neusmiljeno brenčeči zvok moje budilke

Jaojoj bile so le sanje
In ta prekleti ponedeljek

Se je že šopiril s tisoč obveznostmi
Ki so se lepile okoli moje glave
Kot morilski udav

Ko sem se vrnil iz kopalnice
Me je že čakal tvoj sms

Izbij si iz glave utvaro
Da me boš kar položil v posteljo !!!
Nisem jaz mamica iz tiste tvoje pesmi
Ki se je dala dol s tabo kot ena lajdra

… Zate sem breztelesno bitje
Tvoja Muza
To je velika čast zame in zate
Takšna milost se zgodi le redkim

… No sanje so bile pa čudovite
Ej Peter Zven
Poišči za naju tisti kamen
Obstaja tudi tu na tej Zemlji
Na njem bova zgradila najino Cerkev
V kateri bova samo midva
Bog in Boginja
Vernik in vernica

Hasta la vista
Mariposa blanca

Zven in Harmonija