stara kurba margerita je baje senilna

in kavboj  roni s katerim je sodoživljala orgazme

je že pred leti pozabil kako vihteti laso

ja

pes je poginil

a zloba s katero sta obliznila resničnost

je vzbrstela kot strupene alge

v pretoplem morju

in njun prekleti zarod

šušmarji svobodnega  trga in kateheti dodane vrednosti

je nas zagrabil v svoje pitbulovske čeljusti

nikoli nas ne izpusti pogoltna zalega

razen če jih izžgemo z ognjem

iz telesa

že zbiramo suhljad

s katero bomo podkurili grmade

to bodo turobni kresovi

segali bodo do neba

nekje na meji živega

bomo jedli torto sedmih žalosti

že vem kako bom

pobiral koščke oglja iz pogorišč

z njimi bom

po razpokanem betonu risal

skelete suhih krav

brezno