ni lahko biti pesnik. trdna tla po katerih stopaš, lahko hitro postanejo puhasti oblaki, ki se že ob najmanjšem vetru razblinijo v nič, tedaj moraš znati leteti, lebdeti, zbledeti ali pa vsaj pasti tako, da si ne polomiš vseh kosti in si hitro spet na nogah, pripravljen na štetje korakov. ni lahko biti poet, saj nihče ne razmišlja namesto tebe in si zato velikokrat utrujen, saj prežvečiš vsako idejo, četudi ima ta že znan in preverjen okus. težko je biti poet, saj delaš 365 dni na letu po 24 ur na dan. lepo je biti poet, saj zaradi mnogo neprespanih črnih noči bolje vidiš v temi in znaš ceniti sonce. srečo, ljubezen,,veselje in smeh pa odkrivaš tudi na pustih, praznih, najodročnejših mestih. najlepše pa je biti poet, ker tvoje veliko srce odpre mnogo tujih, če le ta niso preveč ranjena.

Yoda