To je pesem za dva,

za par zaljubljenih pogledov,

za roke, ki se prepletene držijo skupaj,

za misli, ki sanjajo o sreči v dvoje,

tako da žalost je odvečna

in ni dvoma da je slika prava.

Tako hodiva v klanec,

da skupaj pogledava

nazaj v dolino

in preštejeva korake,

da prideva do iste številke.

In takrat ti dam poljub,

ker mi nisi izpustil roke.

In nisi me izgubil.

Še sem tu s teboj.

IŽ-lev