Prav vsako noč
ko že v poznih urah
mi le uspe zapreti oči
prideš v moje sanje
in ni je noči ko nisi v njih
podobe pa so tako žive
da se nočem prebuditi
kar spal bi in sanjal še naprej
a oči se žal odprejo
in slike izginejo
a zopet bo tu noč
in tudi ti.
Kot valovi se pretapljajo tvoje pesmi iz upa v žalost in kar je najlepše, v večno in pravo željo, ki se bo z voljo lastnika sigurno enkrat uresničila..
Nočem odpreti oči
sreča po njemu diši
in ko je z mano
zapreti jih nočem
vsak njegov pogled
ujeti hočem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!