urednica
Poslano:
09. 08. 2012 ob 19:40
Spremenjeno:
10. 08. 2012 ob 15:06
tale senryu je pa dober, hud, "nesramen in sebičen obenem!" tapravi, da me ne boš narobe razumel, Okto! poletni, ležeren.
:))))
"Dejmo jo nafutrat, bomo imeli vsaj senco na plaži! " ... no, to da je tudi mož prenažrt in z vampm, ni važno, ponavadi dedci sebe ne vidijo ;)
ampak to je že za drug senryu, tvoj j pa ok in vsebuje že malce naslednjega!
lp, lidija
hehe, hvala, Lidija ... saj ni dvoma, žleht je tale senryu, tvoj komentar pa primeren :))))
lp, okto
Poslano:
09. 08. 2012 ob 20:02
Spremenjeno:
17. 09. 2012 ob 01:05
Takoj je jasno, da gre za različne vrste senčenja, brez kakih moralk in zaključkov, s kančkom samoironije - kar izpriča (vsaj meni) tisto lahkotnost bivanja (na plaži, ki je spet metafora).
Uglavnem, na polno si užgal okto :)
Iskrena hvala, Y. Me veseli, da si ga videl še z druge plati ;);)
lp, okto
Mož pa pogled na morje:))). No ja.
lp, ajda
Ja, ajda, hihihi
samo mož pojé en zlog, žena pa kar dva :))
lp, okto
hahaha, kakšna žena pa je o potem, če jé zloge? že ne more biti "taprava", če je kar tiho :)))
Za hip bom povedal nekaj resnega, kar me je pred dvema dnevoma potrlo. Bili smo na plaži, ob mladem paru z otrokoma. Otroka sta govorila povsem normalno, oče malce težje, a se ga je dalo razumeti, mamica pa nema. Moški pravimo, da ženske preveč govorite, ampak velikooo bolje je tako ...
lp, okto
urednica
Poslano:
10. 08. 2012 ob 16:03
Spremenjeno:
10. 08. 2012 ob 18:51
ja.
Poslano:
10. 08. 2012 ob 16:37
Spremenjeno:
10. 08. 2012 ob 18:42
Okto:)
Ja, življenje zna biti kruto. 37 let sem delala v tovarni konfekcije, ker pri šivanju ni potreben niti govor, niti sluh, sem v tem času spoznala kar nekaj deklet, ki so imela težave s tema okvarama. Ob vsakodnevnem druženju, sem videla, kako različno to prenašajo. Ene (vsaj na zunaj brez poblemov), te so si ustvarile družine in normalno živele, druge plahe in negotove, tretje jezne nase in na ves svet okoli njih.
Naključje ali tudi ne, je da sem ravno sinoči na dušek prebrala knjigo Majde Aje Kastelic - Tam preko ...kjer stojim na eni nogi.
V prometni nesreči je izgubila nogo, takrat mlada študentka, močna oseba, športnica. Ni je dotolklo, a bilo je težko. Odkrito piše o odnosu do invalidov, ki boli, tu ne gre samo za žaljivke in zakone, ki ne "razumejo" teh ljudi, gre tudi za pomilovanje, ki si ga nihče ne želi.
Ženska je mimo vseh težav zmogla. Rešila se je sramu, ko se je zavedla, da temelji njen zakon na moževem občutku krivde in njeni hvaležnosti, se je ločila. Predvsem, ker je želela dati otroku najboljšo sebe in ni želela, da otrok pridobi vzorec žrtve.
Zamenjala je službo, zdravnika prenovila stanovanje, se zaljubila in bila ljubljena.
Knjigo zaključi z besedami: Pasti ne pomeni obležati na tleh. Moč je v tem, kako uspešno in hitro se pobereš.
Že na začetku sem napisala, bila je močna osebnost, sedaj lahko dodam, je močna osebnost.
Upam, da mi ne zameriš tega dolgega komentarja:)
Lp, Lea
Poslano:
10. 08. 2012 ob 18:51
Spremenjeno:
10. 08. 2012 ob 20:16
Lea, tudi zaradi tega mi je senryu pri srcu, ker naj bi opisoval povsem drugačne ("napake") ljudi ;)
lp, okto
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: okto
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!