Preko prozornega papirja

pišem drobne besede

drobno zgodbo današnjega jutra,

ko so se oči odprle že ob štirih,

zaprle spet za eno samo uro

in nadaljevale s pisanjem

o dnevu, ki čaka noč,

da se poleže vroče sonce

in me uspava v sanje,

med drobnim petjem ptic

in prhutanjem kril čričkov,

ki iz zemlje osvajajo

svojo drago

in obnemorejo proti jutru.

Tanek je papir,

kakor list z drevesa,

ki zložen se strga

in razlomi besedo.

IŽ-lev