Počasi se izteka dan ki si ga spomin zapiše
med ene tistih premnogih tihih dnevov
ko tišina oklene in ne izpusti
tesnoba pa zažira v prsi
a nekako si olajšam te predolge ure
zaprem oči in odtavam v neki drugi čas
ko so bili dnevi prekratki
ko sem zapiral oči z radostjo
ker sem vedel da ob rojstvu jutra
oči ugledajo tvoj obraz.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!