Ja, moram zapisati za spomin,

da se bom jutri spominjala

današnjega jutra,

da preženem plahi začetek,

ki mu še ne znam zgodbe

in pesem sama sebi piše

kako ptice začenjajo

v uvodu mi polnijo sluh,

medtem ko jaz pritiskam na tipke

in lovim lastna občutja,

ki me bodo spremljala preko dneva,

za katerega vem da bo sonce

se prikazalo  in na silo barvalo nebo,

me držalo za vse ude in stiskalo dušo,

ki bo bežala v hlad sobe

in ventilator bo vrtel svojo kolo,

da mi zmanjša pot

in me popelje v popoldanski sen,

s katerim si v spanju krajšam čas,

da sanjam in poletim v mislih

kakor jonathan v nebo.

IŽ-lev