jean jacques rousseau je točno opoldne

razčetveril komarja in zaspal pod pinijo

z lokom pod glavo, na egejskem tepihu:

preštej mu rebra, očetnjava! tri zvezde

so mu oslinile rep, grof je postal žrebec:

se mu je zahotelo jebati? je ždel kot hun?

olajšanja ni bilo, trsk še manj: v dimljah

se mu je sesiril šop romantike, zoglenela

so mu bedra, kot bambi tiho je ždel nad

pogoriščem, jesen mu je božala kremplje,

pobožno je pogoltnil sum. v gneči ni kun,

v pesmih so line, larve in lune! a boga ni.

Dani Bedrač