Angelikine solze
Po dolgem času se mi javljaš,
polno zaposlena s službo, študijem
in najdražjim, si ok, praviš.
Previdno tipam in izvem,
da zanka še visi nad posteljo
kot vizija odrešitve, ne razpoke v prostor-času
Za razpoke, ki si jih nekdaj poskusila
hermetično zavezati, nimaš časa.
Zdaj si nekaj in to je več ali manj kot nič.
Izbrala si si temo doktorata,
ironija in parodija v postmoderni
ljubezenski poeziji
Razumem, mudi se ti,
preteklost je le pogled na sedanjost
in dolžnosti gre jemati smrtno resno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bp
- 02. 08. 2012 ob 13:33
- Prebrano 845 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 226.9
- Število ocen: 5
