brezskrbne so lise športnikov, v

srebrni vati tlijo mehki trni. gori

mi temna stran obraza, ne zdi se

mi, da sem mesen: svetilnik sem!

padalci imajo mravljinčaste oči

in grbe v posteljah, njihov slon

je prhek, njihova roževina diši

po opranem. mame jim ujčkajo

stebre nevest! ko jih vidim, sem

vlažen, spremenjen: moja kitara

je takrat lopar, moj vosek je sol.

sturm und drang, bolj na poskok!

britney je mesarjeva hči, z muho

v luknjici: poje z lovkami v raglji,

diha na pesku sveta, lovača. vrni

mi cule v uhlje, pa ti bom dal mir!

tako sam sem, tako zlasan: zeham.

takrat se mi prikradejo od zadaj in,

ko jih začutim, je prepozno. manjka

le še kak orkan na jeguljastem nebu.

Dani Bedrač