Trnovka
naivno in sveže čofotam po verbalnih
bajerjih in ikre smisla se me izogibajo.
z mrzlo pokrajino v culi in s plevelom
pod srajco sem tisti, ki se upira lepoti.
dotrajano meso počasi odstopa od
mrzlih kosti: ponoči ropotam brez
ust, s krikom v prsih, lobotomiran.
včeraj sem dovolil papigi ukrasti cigarete,
včeraj sem z dežjem prevaral sončno olje,
včeraj sem bil bolj razkoščičen kot danes!
in danes sem zloben kot ptica trnovka,
ki so ji iz gnezda ukradli pojoče srce, do
solz razbičano od razkošnih otroških rim.
Sveže, na trenutke groteskno, vsekakor pa metaforično bogato! Vsekakor pesem vredna branja in ponovnega prebiranja, ki zaživi vsakič drugače (sploh če se osredotočaš na različne elemente v njej).
Bravo, Dani!
Lp,
Lucija
Super! Sploh če vsaj malo spremljaš dogajanje na FB:).
Lp,
širin.gol
hvala.
lp,
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 02. 08. 2012 ob 08:32
- Prebrano 1029 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 471.89