naivno in sveže čofotam po verbalnih
bajerjih in ikre smisla se me izogibajo.
z mrzlo pokrajino v culi in s plevelom
pod srajco sem tisti, ki se upira lepoti.
dotrajano meso počasi odstopa od
mrzlih kosti: ponoči ropotam brez
ust, s krikom v prsih, lobotomiran.
včeraj sem dovolil papigi ukrasti cigarete,
včeraj sem z dežjem prevaral sončno olje,
včeraj sem bil bolj razkoščičen kot danes!
in danes sem zloben kot ptica trnovka,
ki so ji iz gnezda ukradli pojoče srce, do
solz razbičano od razkošnih otroških rim.
Poslano:
02. 08. 2012 ob 15:21
Spremenjeno:
02. 08. 2012 ob 20:12
Sveže, na trenutke groteskno, vsekakor pa metaforično bogato! Vsekakor pesem vredna branja in ponovnega prebiranja, ki zaživi vsakič drugače (sploh če se osredotočaš na različne elemente v njej).
Bravo, Dani!
Lp,
Lucija
me veseli, da ti je všeč.
lp,d
Poslano:
03. 08. 2012 ob 16:13
Spremenjeno:
03. 08. 2012 ob 16:44
Super! Sploh če vsaj malo spremljaš dogajanje na FB:).
Lp,
širin.gol
Poslano:
03. 08. 2012 ob 16:45
Spremenjeno:
06. 08. 2012 ob 11:04
hvala.
lp,
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!