Črne misli spira dež,
črne misli žalostijo dušo,
črne misli bodo danes žive,
vse do noči ko bom zaprla oči.
Takrat bom morda sanjala sonce.
Kaj je življenje drugo kot reševanje situacij in iskanje poti k sreči. Zato postoji vedno nekje blizu nekdo, ki pomaga izgnati neprirodna čustva v obliki nelagodnosti in tuge. Vsi pesniki po vrsti so preživljali neke svoje skrite tajnovite slabosti, ki so jih prevladovali z besedo vsem na ogled in tako ustvarili neki spomenik nesmrtnosti. O čem bi človek pisal, če ne o svojih občutkih, katere je zasejalo njegovo telo in karakter. Zato si tako silno plodna v svoji strasti, ki jo imenujemo poezija. Tomi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!