Braća po suzi
Uniformirano veče
zatvara teška vrata
što pitanjem omeđuju me
(kakve li su samo
samoće željeza)
i guše me pauze
izvan tišine što gorči
među munjama
jer navikla sam na vrisak
od začetka do osviještenosti
noseći u grudima stalno
to nebo od vode
i zvijezde u plamenu
da me snađu na kraju
i da bar jednom budemo
još samo bliski
u suzi
nacrtat ću ti je
Melanholična pesem, v kateri je nenavadno, da je mučna tišina med strelo in gromom, kot bi bila med udarcem in bolečino, med bolečino in solzo. Je mogoče biti brat le v solzi, ne da bi delil vsega, zaradi česar nastane? Pesem je prežeta s samoto (všeč mi je tudi prispodoba, kot opomba: koliko samote je v železu) ... Pesem, ki te potegne vase in v svoje solze. Čestitke,
Ana
Izvrstna pesem, Danja. Čestitam.
Pozdravlja te Andra
Hvala Vam, Andreja, od srca...ucinili ste mi cast i radost...
lp Danja
Hvala Ana, hvala od srca na prelijepom i iscrpnom komentaru, sjajnoj analizi pjesme
lp, Danja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Danja Đokić
- 31. 07. 2012 ob 13:11
- Prebrano 897 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 398.14
- Število ocen: 10