Spomin ni dotik
Brižno hranim spomine
vsakodnevno jih obujam
tako si mi enostavno bližje
velikokrat pa so tako živi
kot bi jih pravkar zopet doživljal
slišim tvoj glas in vidim tvoj obraz
kako sediva doli za reko
se sprehajava ob ribniku
se hladiva v senci dreves v parku
tako živi so ti spomini
a kljub temu spomin je le spomin
spomina se ne moreš dotakniti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 30. 07. 2012 ob 19:35
- Prebrano 870 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 424.7
- Število ocen: 10
