Danes sem za nekaj trenutkov
se ustavil v parku pred knjižnico
postal za nekaj minut ob najini klopi
a nisem se usedel le strmel sem vanjo
in občutil sem praznino kot še nikoli
obrnil sem se in odkorakal proč
nisem se obračal da ne bi še bolj bolelo
le sklonil sem glavo da ne vidijo solz.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!