
Ko se mi pogled
ustavi na nebu,
ko mi misli dobijo polet
in zasanjana mislim nate,
kako me držiš za roke
in mi nežno šepečeš
sladke besede,
takrat mi postane lepo,
takrat se počutim domače
in dotakneš se me večnost časa.
Še kar čakam večnost
in morda bo zato bolj sladka.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!