vodnar lupi vahnjo, na tirih so luknje,

veslačke, pomor. pok rib šeška nebo:

van gogh je na jugu provanse zajahal

ognjeno drevo, brez ušesa. a kričal ni.

v silicijevem kristalu je dolina miru:

angeli štrlijo vsaksebi, oltar je prost,

akvarel zanič! zagovor bo kratkolas,

spodoben, spremenjen. frizer bo klel.

naslikaj mi nebo, mojster! naslikaj mi

sodomo in gomoro, boga: naj verujem

brez krikov, brez bitk, brez zgodbe: le

s tušem, z ročajem rapirja, z razvalino!

Dani Bedrač