Harmonija, v mojih pesmih Ti živiš.  

Rajska roža, v mojem srcu si, dišiš !    

Tvoji so koraki soj luči, sledi ,           

v soncu jutranjem utrip jim že bledi.  

Srečajva se kdaj na sanj širjavi,  

tamkaj vonj bo plal  po sveži travi.  

Je obleka težka na tej Zemlji,

rajši to telo s seboj ne jemlji.

Videti ne more te snovno oko,

nežno v svoji duši božaš me z roko.

Saj ni treba se spustiti do Zemlje,

vate jaz verjamem in Ti dam srce.

Zven in Harmonija