V velikem zvoniku je zazvonilo
Hkrati zapiha močan veter
zvok nagne čisto postrani
Takoj zatem se oglasijo ostali
mestni zvonovi
V meni dvignejo lebdečo tesnobo
Čas je da se odpravim
Medlo osvetljena reka ostaja mirna
Neopazno ledeni
Ne zmoti je moja negotova hoja
Reka pozna namen
Čeprav vedno znova odkriva pot
In cilja ne pozna dokler ne prispe
Jaz imam jasen cilj
Vse ostalo je prekleta uganka
hudičeva nerešljiva uganka
Ves sem že potolčen
Vsaka pot do zdaj se je končala v
trnju ali kamnju
Vsaj padci so izvirni
Vzbujajo posmeh
Zvonovi bijejo
njim je vseeno če je mraz
Jaz pa netim nov kres
vsak večer naložim
novo gmoto skrhanih upov
in polomljenih sanj
In zmrzujem
Vsak večer malo bolj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!