Jutro za jutrom

se ponavlja ista zgodba

odprem oči si jih pomanem

prižgem računalnik in čakam

na tvojo pesem na tvojo besedo

v ozadju pa pesem prebujenih ptic

ki se veselijo prihoda novega dne

dne ki mogoče prinese nekaj sonca

kdove mogoče celo nasmeh na obraz

zato čakam tako danes kot bom tudi jutri

na besede ki me povabijo pred tvoje obličje.

igor žuravlev