Strahomor
božanski zaplod trenutka
ujet v ječanje
oplemenitene noči
topli pridih sanj
na njenih sramežljivih dlaneh
ko sesaš, si kot mladič
napol odraščaš
napol se vraščaš nazaj v popkovino
v njenem krilu iščeš sledi
da je tvoje srce nekoč utripalo
čisto blizu srca korenine
bojiš se, da ritual preneha
da se steblovina prelomi
da se razbliniš
odplodiš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 24. 07. 2012 ob 12:51
- Prebrano 972 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 289.6
- Število ocen: 8
