Krmilo v rokah mornarja,
ki lastne globine zazna
in nove poglede ustvarja
je najlepši sen pesnika.
Viharji, bonace in vmesja
so morski sli zunanjega,
pa vendar krmar je na varnem
v apneji srca svojega.
Okusi prepihe nemirne
in težke naslage soli,
a vedno ga ptica odreši,
ki jo s palube spusti.
Na krovu presinje je barke
in pluje prenežen in sam ...
A vedno z zaupanjem gleda:
Verjeti nikdar ni zaman!
apnea* stanje po vdihu, potapljanje na vdih
Lidija Brezavšček - kočijaž