Prinesel je svojo lutko,
zdela se je polnejša kot običajno,
kot da je v njej še kaj,
ne le zrak in nekaj brizgov sline,
zdela se je kot leglo,
kajti danes je šel, ne Gapit,
ga pit, ga pit,
da bo postal, ne antenor,
Ante nor, Ante nor,
Ante pijan in nor,
s topim orodjem jo bo razparal,
in glej, v njej so jajca,
stotine Ha-išinih, Evinih, Haninih jajc,
pritisnil jo bo ob zid tvoje hiše,
nabrisal prekrasen šmorn,
zbrisal.
Lutka bo spustila
svojo plastično dušo
in ne bo nikomur povedala.
In nihče ne bo prisluškoval.
Ne slišal.
Ne-ante-nor.
Ne-ga-pit.
V tej tvoji nad dušo nagnjeni pesmi je ...zame...nekaj presunljivega!Kar ježim se...
LP, Majda
Hvala, Majda. To je bil tudi namen. (Jaz se še danes ježim ob branju Goge ...)
Zelo ganljiva, a zdi se mi, da se je v predzadnjo vrstico urinil škratek.
Ja, ja Gogo bi smel prebrati vsakdo, mu jo priporočam.
Ostane dogo v možganih.
Lp Ivana
Ni škratka, Ivana. Kaj imaš v mislih?
Aleksandra, šele pri drugem branju sem ugotovila, da sem brala malce površno. Vem tudi sama da ga ni bilo.
Se opravičujem.
Lp, Ivana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!