Sanjam,
da letim,
daleč,
daleč...
Sama...
Pristala sem
na svetlmodrem oblaku,
življenje tam srečno je,
obrazi nasmejani,
angelski.
Le kaj jaz počenjam tam,
če sem tako žalostna?
Letim naprej,
obraz je poln žalosti,
komaj še premikam velika,
ptičja krila,
mehak oblak je prazen.
Uležem se nanj,
oh kakšna milina,
mehkoba ga je,
samo zaspim lahko,
in se ne zbudim,
nikoli več.
Kril nimam,
oblaka ni,
letim ne,
sanjam...

Anamarija