Deborah, pozdravljena.

Ideja pesmi in njena zasnova se mi zdita odlični. Imam pa en pomislek - preveč pridevnikov. Če želiš, poskusi pesem nekoliko "sčistiti". Odstrani vsak pridevnik, vsako besedo, ki je ne potrebuješ. Naslednji verz (za primer) deluje povsem super brez besede, ki sem jo okrepila:

da so kričali jalovi zidovi samice

Verjetno si s predveniki skušala dodati še več občutij oz. jih natančneje definirati. Ampak se mi zdi, da bo pesem delovala bolj celostno, če "odvečne" pridevnike zbrišeš ...

Lp,

Lucija

Lucija, hvala za komentar. Poskusila sem po tvojih nasvetih. Pesem z zbrisanimi besedami res deluje bolje.

Lp,

deborah.

Bravo! Zdaj je očiščena odvečnosti. In se pokaže ta večni žensko-moški boj v razmerjih. Orisuješ žensko odločenost, da se njuna zgodba konča; pa vendar se končuje nekako po korakih - kakor da bi ženska želela z vsakim dejanjem ponuditi še rešilno bilko, a je moški nikoli ne zagrabi.

Všeč mi je, kako si s svojstveno metaforiko opisala temo, ki jo opevajo vsi poeti, pa ti je kljub temu uspelo dodati neko svežino. Čestitke!

Lp, Lucija