
Prav potiho hodim
med gredicami spominov
ki sva jih zasadila
nekje v času nazaj
teh istih spominov
ki so danes vse kar imam
in z upanjem strmim v daljino
ter kličem tvoje ime
upajoč da bi slišala moj glas
da bi uslišala hrepenenje.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!