
na preži zagledam
oštevilčeno srce, mrliča z bičem
v ustih: belo bradavičasto masko,
pajaca s trakuljo med rebri. malika;
blaznega požigalca korenin, prestreljeno
papigo, poslednjo prikazen: polža zveličarja,
očeta bogov z ostro parazitsko ličinko v očeh;
skrhan plug, nore grablje, pijanega kmeta,
podivjan pohlep: umetne zvezde, zelenice s
krvavo travo, halo brez snažilk. nor slavolok;
grešnega padalca, našminkanega beduina,
častilca strupenjač. ribo v olju, ponikalnico:
zbiralca strupenih zrn, jezdeca brez lobanje;
prekajeno tkivo, kolobarjastega postopača,
nadlegovalca rož. rablja brez omike, plešočo
ragljo, zadetega potapljača: siv batiskaf groze;
pojočega koštruna, osedlano raketo, odrto zver.
plazilca z mehkim trebuhom, poslušalca brez ušes:
gospodarja z mrzlo milnico na brezbrižnem oltarju!
in namerim vate, človek.
Tale okvir daje pa tejle izbrano nenavadni druščini pridevnikov in samostalnikov povsem drug pomen. Res, kot bi v razgreti godlji pojav človek iskal sebe golega in nezaciljanega. In se potiho (z)našel ;-))
Lp, Ana
ja, prav potiho sem se znašel in nameril ... hvala za komentar, ana!
![]()
![]()
lp,
dani
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!