Ljubiti je vedeti, Poet!
Vedeti neprizadeto.
Sprejeti že vzeto.
Dati predano,
vzeti nežno prepoznano.
Imeti rad je,
kljub praskajočim srdom,
brez drhtenja oprostiti.
Kljub grapam preglobokim, skupnim,
brez obotavljanja pustiti.
Preprosto iti,
hoditi, pasti v neznano.

Iti dopustiti,
prepustiti poti lastno smer;
po njej oditi z željo nepoznano.
Ali pa le biti:
vdih, izdih,
sem.

Vedeti je ljubiti,
neznani moj poet.

Kaj pa
ljubiti znati?
Je to še več
kot dati?

Lidija Brezavšček - kočijaž