
Ko sem bil mulo, so konji še vlekli vozove,
pokali smo od smeha,
ker so med hojo srali in prdeli,
vedno dostojanstven Ručigaj na gumiradlu,
vozeč sodavico, ki se je trkala v steklenih bučih,
se je pretvarjal, da ne opazi naših spakovanj le zato,
ker smo bili predaleč, da bi nas z bičem ošvrknil,
kadar pa me je mama nagnala s smetišnico in z vedrom
pobirat fige na cesto za vrt,
me je bilo neznansko sram.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!