S strahospoštljivim priklonom
sem te bila prisiljena prepoznati.
Premnoga življenja
sem ti posvetila,
pa te še nisem pregnala
iz glave, trupa, misli in duha,
samota moja.

Vem. Ti si tista srčika.
Tista neuklonljiva sila,
moj demon,
v tem plesu ti vodiš,
mračno in nestrpno
me premetavaš po odru
in vsi naju sočutno opazujejo,
samota moja.

Veš kaj, pojdi se solit,
z mano že ne boš pometala.
Le kako naj me bo strah osamljenosti,
ko pa si vendar vedno ob meni?
Nobena od naju ni sama.
Ob meni si. Torej te ni.

yoyoba