In potem smo kuhali čokoladni puding.
Enormne količine. Kipel je iz piskra. Kot
lava iz vulkana. Slow motion. Mezel je skozi
kuhinjo. Napolnjeval sobo. In znenada sem bil
prekrit s sladkostjo. Potopljen v sladici. In sem goltal,
goltal, goltal. In se davil, davil. Agonija pod opastjo obilja.
Počutil sem se ukleščenega. In sem hotel zavpiti, a se ni in ni
odluščilo od misli: Rešite me vsega dobrega! In sem goltal.
In se davil, davil, davil in se ves preznojen prebudil.
In se zavedal, da so sanje en sam odsev nesanj.
urednica
Poslano:
13. 07. 2012 ob 18:25
Spremenjeno:
13. 07. 2012 ob 18:54
Zabavna, grenka, tekoča, zanimiva, inventivna pesem. Ko jo začneš brati, se ti začnejo cediti sline po pudingu, še iz otroštva. Ampak vse tole golatanje in davljenje. Odličen tek pesmi, ritem, stopnjevanje. Imenitna alegorija o (duhovni ali pač le stvarni) prenažrtosti. Zaključek s piko na i.
Čestitke,
lp, Ana
Uf, si bila hitra. Hvala za tako izčrpno in dobro kritiko.
Bodi kar se da lepo.
No, redkokdaj pa se le zgodi taka hitrost - na kakih tisoč primerov ;-)) Tudi ti bodi lepo,
Ana
Poslano:
13. 07. 2012 ob 21:09
Spremenjeno:
13. 07. 2012 ob 21:19
Super, Tomaž:)
ta puding še kako paše k tvoji fotki ;)))
duhovita, kot večina tvojih;))))
čestitam :)
Lp, Lea
Poslano:
13. 07. 2012 ob 21:20
Spremenjeno:
13. 07. 2012 ob 22:02
Hvala, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!