JADRNICA

Jadrnica mojega življenja

se razpenja visoko nad morske valove ,

kakor galebi letijo čez širno morje.

Misli zlite se skrivajo,

nočejo jadrati na valovih,

zelenomodrih in divjih.

Ihtijo, jočejo, a zakaj?

Jadra se počasi zlivajo v eno.

Jadrnica mojega življenja v vetru drvi dalje.

Tiha je ta jadrnica, a hitra, dosti prehitra.

Misli odtavajo v njen kot.

Brišejo solze morskih vil.

Poljubi morja me nosijo,

valovi me uspavajo.

Jadrnica pa jadra dalje,

Iščoč svoje sanje

in ne meneč se zame.

veronikamlinar