Od 8 1/2 do Devet
od “preslabih kart” za rock’n'roll backstage do “to mi pripada” tehnoyolik ni daleč,
morda toliko kot od 8 1/2 do Devet: porežeš sanjarije, dodaš bleščice in lubrikant
vznemirjenja potem ostajajo zunaj, postavljena tako, da se zdijo na dosegu roke,
in te samo v hrbet zataknjen krempelj usode primora, da vedno grabiš v prazno
angeli in demoni so vse manj razločljivi: nikoli ni dosti, prišepetujejo eni,
tam je nekaj več, gas, gas, gas, vpijejo drugi
s premalo sape za ubežno hitrost, te ulovi gravitacija
in celo če kje najdeš oporo, te raztegne med nebo in zemljo.
ko ti nekoč čez leta poočitajo sivino, pa se nasmehneš, ker veš, da za sivino rabiš luč,
da si lahko osvetlil temo. takrat tudi mirno pogledaš senco, ki jo mečeš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bp
- 09. 07. 2012 ob 10:59
- Prebrano 925 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.14
- Število ocen: 5
