Biti tlakovec je zelo zanimivo.
Takšen majhen,
še bolje oni veliki pravokotni kamen,
velik za en korak.
Vesolje je živo.
Vse je sestavljeno iz ene same želje po življenju.
Majhni delci te želje,
ki vibrirajo od silne radosti da so,
se povezujejo v malo večje delce,
ti pa še v večje
in tako sestavijo
zrno peska,
kamen, skalo, planet ali zvezdo.
Ampak, v osnovi so še vedno eno.
Živo življenje.
Ki ima svoje dihanje,
svoj obstoj in
vmesni konec – razkroj spet v drugo obliko.
En tak živ kamen,
položen v promenado nekega živega mesta,
lahko čisto vsak dan svojega
več stoletnega življenja
opazuje dame,
kaj skrivajo pod krili.
Ali pa ne skrivajo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!