
Zlezla sem v polžjo hiško
in opazovala svet skozi mišje uho.
Rezala sem papirje
vzdolžno, kakor bi mazala oblake
na rezino kruha, na domačo
črno zemljo. Zalita z vakuumuom
je rodila sanje. Preprostost se je skrila
v kvant kompleksnosti,
zatorej domača praznina ne dopušča diha,
ko plesoče barve ovijejo sivine
in oživijo pozabljene teatre.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!